Danes podobno kot včeraj (megla in oblačnost J odLJU in močan JZ čez spodnjo diagonalo SLO) in sploh ni dileme, da gremo na Gorenjsko. Moj predlog je Zabreška planina in ob 13h je zbor na Britofu: Slak, Manca, Faaca, Urška ter Erzo in Mega.
Faaca pride s transporterjem in reševalnim motorinčkom (logistična samozadostnost 🙂 ), tako da se preselimo k njemu in gasa. Komaj omenimo kakšne druge variante in (po skipanju motorinčka pri Žirovnici) že rinemo v klanec proti Valvazorju; odcep na desno (slabša cesta) nas le malo upočasni, zato pa nas prehuda strmina proti Zabreški nepreklicno ustavi (transporter je žal pretežek). Robo ven in na rame in pešaka do konca ceste za cca 1/2 ure.
Na startu sonček in veter lahno gor. Hitro postavimo (Urškine fotke dogajanja) in v luft: Urška, Erzo, jaz (Manca mi počekira štrikce 🙂 ), Faaca, Manca, Slak, Mega. Razen Urške, ki odvije na desno in pristane pri Žirovnici,
Urškin let
ostali v ravni črti potegnemo proti Bledu in pristanemo bolj ali manj blizu slaščičarne…
Erzov najdaljši
Zoranov let
Faacov let
Erzo (organizira lokalni prevoz) in Faaca v reševanje transporterja (in Urške) nazaj pod Stol, ostali štirje (ki smo pristali praktično skupaj pri pristanku pod Homom) pa na kremšnite. Zoran organizira prevoz opreme in dela ekipe (Zoran, Manca) do sladkarij v Šmonu.
Ob mraku že skupaj nabiramo kalorije…